Ko izgubiš vozniški izpit: kaj vse morajo storiti vozniki, da popravijo svoje "grehe"

V Sloveniji vsako leto nekaj tisoč ljudi ostane brez vozniškega dovoljenja, še več pa jih s kršenjem cestnoprometnih predpisov dobi kakšno kazensko točko. Če želijo vozniki obdržati vozniški izpit, ga ponovno opraviti ali pa izboljšati svojo kazensko evidenco, se morajo udeležiti rehabilitacijskega programa vožnje.

Programe izvaja agencija za varnost prometa (AVP), potekajo pa v obliki delavnic. Edukacijske delavnice trajajo šest pedagoških ur, udeležba stane 140 evrov, psihosocialne delavnice pa so daljše. Trajajo 17 ur, udeležba pa stane 480 evrov.

Kako so videti delavnice, koliko ljudi se jih udeleži, so med njimi tudi povratniki?

Kdo točno mora na rehabilitacijski program

Rehabilitacijski programi so v prvi vrsti namenjeni voznikom, ki so zaradi vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog ali drugih snovi zbrali toliko kazenskih točk, da jim je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Sem spadajo tudi tisti, ki ob policijski kontroli odklonijo preverjanje psihofizičnega stanja, saj zato samodejno prejmejo 18 kazenskih točk, kar pomeni, da jim dovoljenje neha veljati.

To skupino voznikov na rehabilitacijski program pošlje sodišče, če se ga vozniki udeležijo, pa se prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja odloži.

Programa se morajo udeležiti tudi vozniki, ki jim je zaradi kršitev prenehalo veljati vozniško dovoljenje. V tem primeru vrsto programa določi zdravnik.

Lahko izbrišejo kazenske točke

Delavnic se lahko samovoljno udeležijo tudi drugi vozniki, ki so si z neodgovorno vožnjo nabrali večje število kazenskih točk, in želijo del svojih "grehov" izbrisati. Programa se lahko vozniki udeležijo enkrat v dveh letih od takrat, ko so bili prvič pravnomočno kaznovani zaradi vožnje pod vplivom alkohola, če so imeli v litru izdihanega zraka od 0,38 do vključno 0,52 miligrama alkohola.

Ko voznik prejme potrdilo o opravljenem programu in ga predloži organu, pristojnemu za vodenje evidence kazenskih točk, se mu izbrišejo štiri kazenske pike, ki jih je dobil, ker je pijan sedel za volan.

Vozniki lahko štiri kazenske točke izbrišejo tudi z udeležbo na programu varne vožnje ali udeležbo na zdravstvenem svetovanju.

Kdo so prekrškarji, ki se udeležujejo programov

Lani se je obeh vrst delavnic skupaj udeležilo 4.352 udeležencev, od tega jih je 3.627 obiskalo edukacijsko delavnico, 725 pa psihosocialno delavnico.

Večina prekrškarjev je moških, starih med 25 in 54 let. Le 10 odstotkov udeleženk je bilo žensk. Najpogosteje se programov udeležijo vozniki, ki želijo odložiti prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, sledijo tisti, ki želijo znova pridobiti dovoljenje za vožnjo, le dva odstotka pa je takšnih, ki si z udeležbo brišejo kazenske pike.

So res rehabilitirani?

Na AVP pojasnjujejo, da rehabilitacijo opravi vsak, ki se v celoti udeleži predpisane delavnice. Programa tako ne opravijo le tisti, ki se nanj prijavijo, nato pa niso prisotni na predavanjih ali pogovorih. "Tisti, ki se programa udeležijo in so prisotni na vseh predpisanih urah izvedbe, program vedno uspešno zaključijo, saj je pogoj za pridobitev potrdila prav udeležba na celotnem programu," so zapisali.

Po čem torej pristojni vedo, da oseba ne bo znova ponovila svojih napak? Zagotovila ni, a veliko pove analiza udeležencev, ki so jo na AVP začeli izvajati leta 2017. Zaznali so, da se je v zadnjih osmih letih velika večina udeležencev v program vključila le enkrat, večkratne udeležbe pa so redke in predstavljajo izjemo.

Učenje odgovornosti boljše kot kaznovanje

Kot omenjeno se torej vozniki udeležijo šesturne edukacijske ali 17-urne psihosocialne delavnice, ki se ne razlikujeta le v dolžini trajanja.

Edukacijske delavnice so namenjene predavanjem, pogovorom in interaktivnim vajam o vplivu alkohola, drog in drugih dejavnikov tveganja na vožnjo, posledicah neodgovornega vedenja ter pomenu varnosti v cestnem prometu. Z njimi pristojni poskušajo pri voznikih povečati razumevanje posledic tveganega vedenja in krepiti odgovornost za varno vožnjo in spoštovanje pravil.

Psihosocialne delavnice potekajo v manjših skupinah, kjer udeleženci pod strokovnim vodstvom psihologa ali drugega usposobljenega strokovnjaka obravnavajo lastne izkušnje, stališča in vzorce vedenja, povezane z vožnjo. Psihosocialne delavnice so namenjene tistim kršiteljem, pri katerih strokovnjaki prepoznajo potreba po poglobljenem razumevanju ter spreminjanju vedenjskih vzorcev, povezanih s tveganim vedenjem v prometu.

Glavni namen rehabilitacijskih programov je udeležencem pomagati prepoznati lastne vzorce vedenja, ki so privedli do prekrška ter zmanjšati verjetnost ponavljanja prekrškov z znanjem in notranjo motivacijo, ne s kaznovanjem.